»Gre za preplet teh stvari: spomin, podoba, čas in neko to, ki se ustvarja, ko to pletemo. In na neki način je to tudi poklon mojemu očetu, pa slikam Marka Jakšeta in sem jih dala brat očetu, ki je bil analitik vizualnih komunikacij, in je potem bral te Markove slike na en čist svoj način, jaz sem pa njega snemala, in potem je izluščil neke principe in s temi principi smo potem gradili predstavo.«

»Moram povedati da sem zahteven, ne slikam veliko, količinsko tisto, kar naredim – naredim.«

»Deepfake je to, da naredimo sliko, film, neko sporočilo, kjer skušamo največkrat na lažni, pollažni način prikazati neko situacijo.«

»Pokrajine teh predmetov ustvarjajo bajeslovne vešče, ki kakor sojenice spremljajo počasno rjavenje protagonistov in tkejo silovito sliko propada neke rodbine, družbe, civilizacije.«

»Če bi bili bistveni le naslovi slik, bi bilo veliko enostavneje s temi naslovi poimenovati enake monokrome readymade slik enakih velikosti. A pri meni je slika šele skupaj z naslovom končana celota.«

»Osnovna ideja je bila narediti šest med seboj prepletenih predstav, ki pa je vsaka zaključena enota in ima neko svojo misel, svojo idejo, svojo poanto.«

»Na neki točki sem čutil ali se pogovarjati o dramskih besedilih ali se pogovarjati o temi, motivu?«

»Z absurdno domislico, ki je neke vrste paradoks, je slikar zaobjel že pripravljene slike za razstavo, ki so se izmaknile vodni ujmi.«

»Tiste, ki danes ustvarjajo bolj zahteven pogled v prihodnost narodove usode, nacionalne in državne, pozivam, da se s temi vprašanji intelektualno in politično ukvarjajo.«